PT-141 10 mg
PT-141 (bremelanotid) – melanokortinski analog, ki deluje na MC4R receptor v CNS, klinično raziskan. Cena in analiza serije.
49.00 EUR · Na zalogi
Ta izdelek je namenjen izključno znanstveni in raziskovalni uporabi ter kot referenčni standard pri analizah HPLC in ni odobreno zdravilo. Ni namenjen diagnosticiranju, zdravljenju ali preprečevanju bolezni pri ljudeh ali živalih. Ni odobren s strani FDA, EMA ali katerega koli nacionalnega regulatorja. Informacije na tej strani so znanstveno-informativne narave in ne pomenijo zdravniškega nasveta, priporočila za uporabo ali trditve o klinični učinkovitosti in varnosti.
PT-141 – kaj je ta peptid
PT-141, znan tudi kot bremelanotid, je sintetični peptid, izveden iz Melanotana II. Spada v skupino melanokortinov, vendar se njegov profil receptorske aktivnosti bistveno razlikuje od izvorne molekule.
Spojina je bila odkrita med raziskavami pigmentacijskih analogov, pri katerih je bila ugotovljena aktivnost, ki ni povezana s pigmentacijo. Ta ugotovitev je raziskovalni interes usmerila v drugo smer.
Glavna opisana aktivnost je na melanokortin-4 receptorju, ki se nahaja v centralnem živčnem sistemu, in ne na melanokortin-1 receptorju, odgovornem za pigmentacijo.
Prednik te skupine je α-MSH – hormon, ki ga telo proizvaja samo. Melanotan II je njegova bolj stabilna sintetična različica. PT-141 je tisto, kar ostane od Melanotana II po delni razgradnji: ciklični peptid iz sedmih aminokislin. Ta majhna sprememba spremeni receptor – PT-141 skoraj ne deluje na MC1R (pigmentacija), vendar ohranja delovanje na MC3R in MC4R v možganih.
Bremelanotid je znanstveno ime iste molekule.
Mehanizem delovanja
Molekula se veže na melanokortin-4 receptor v hipotalamusu. Za razliko od spojin, ki delujejo na žilni sistem, je mehanizem tukaj centralen – začne se v možganih, ne v perifernih tkivih.
Ta razlika je pomembna, saj ločuje spojino od zaviralcev fosfodiesteraze, katerih delovanje je žilno. Oba mehanizma sta neodvisna drug od drugega.
Melanokortin-4 receptor sodeluje tudi pri uravnavanju apetita in energijskega ravnovesja, kar je razlog za ločene raziskovalne smeri, usmerjene na isti receptor.
V poskusih na živalih je bilo spremljano, kaj se zgodi po aktivaciji MC4R: v majhnem predelu hipotalamusa (medialno preoptično področje) se sprošča dopamin. To področje je odgovorno za motivacijo, ne za samo izvedbo. Zato PT-141 okrepi že obstoječi signal, ne ustvarja novega – v študijah brez ustreznega dražljaja učinek ni zaznan.
Raziskovalni podatki in opažanja
Opažanja se osredotočajo na centralno posredovane odzive in so bila spremljana s standardiziranimi vprašalniki v nadzorovanih pogojih.
Ločena skupina del obravnava vpliv na prehranjevalno vedenje, ki izhaja iz vloge istega receptorja pri energijski regulaciji.
Navedeno je, da se odziv pojavi z določeno zakasnitvijo glede na dajanje, kar ustreza centralni naravi mehanizma. Pri subkutani aplikaciji se najvišja koncentracija v krvi doseže po približno eni uri, razpolovni čas snovi pa je približno 2,7 ure. Odziv se pojavi kasneje kot vrh v krvi in traja tudi po njem.
Klinične študije so razdeljene v tri skupine: pri moških – intranazalno in subkutano (Molinoff 2003, Diamond 2004); pri ženskah – intranazalno (Safarinejad 2008); pri ženskah – subkutano, dve veliki študiji tretje faze (RECONNECT, 2016–2018). To je edini peptid v tej kategoriji, raziskan pri obeh spolih.
Pri interpretaciji objavljenih podatkov je treba upoštevati razliko med predkliničnimi in kliničnimi pogoji. Rezultati celičnih kultur in živalskih modelov opisujejo mehanizem, vendar ne omogočajo kvantitativnih zaključkov za človeške pogoje.
Razponi odmerkov, uporabljeni v predkliničnih študijah, pogosto niso neposredno prenosljivi zaradi razlik v presnovi med vrstami. Ta omejitev je dosledno navedena v pregledih literature.
Primeri izračunov
Spodaj navedeni izračuni so zgolj matematični primeri, ki prikazujejo razmerje med skupno količino snovi, volumnom topila in dobljeno koncentracijo. Ne predstavljajo priporočila za odmerjanje, shemo aplikacije ali navodilo za uporabo.
Pri raztapljanju 10 mg v 2 ml bakteriostatske vode:
Dobljena koncentracija je 5 mg/ml, pri čemer 0,20 ml vsebuje 1 mg snovi.
Primeri vrednosti:
- 0,1 ml = 0,5 mg
- 0,2 ml = 1 mg
- 0,3 ml = 1,5 mg
- 0,4 ml = 2 mg
- 0,5 ml = 2,5 mg
Pregled znanstvenih publikacij
PT-141 je med spojinami v tej kategoriji, ki so prestale nadzorovane klinične študije, zaradi česar so podatki o njej bolj sistematizirani kot pri večini drugih peptidov tukaj.
Rezultati se nanašajo na konkretne raziskovane populacije in pogoje.
Intranazalna oblika je bila opuščena leta 2008, ker se je pri delu udeležencev zvišal krvni tlak. Od takrat so vse študije izvedene s subkutano obliko pri nižjem odmerku. V fazi 3 je bil uporabljen enkratni odmerek 1,75 mg subkutano. Leta 2019 je bila ta oblika odobrena v ZDA za eno specifično indikacijo pri ženskah. To navajamo kot dejstvo iz literature, ne kot navodilo za uporabo.
Razlika v primerjavi s placebom v teh študijah je statistično značilna, vendar majhna.
Varnostni podatki iz raziskav
Najpogostejša opažanja so slabost, zardevanje in glavobol. V fazi 3 je slabost doživelo približno 40 % udeležencev – najpogosteje na začetku, nato je pojenjala. Približno 13 % jih je zaradi tega prekinilo sodelovanje. Redkeje: reakcija na mestu aplikacije in zamašen nos (pri intranazalni obliki).
Krvni tlak se je prehodno zvišal – sistolični za približno 6 mmHg, diastolični za približno 3 mmHg. Vrh je 2–4 ure po aplikaciji, do 12. ure se normalizira. To je razlog, da je bil intranazalni program ustavljen.
Pri ponavljajoči se aplikaciji je bilo opisano temnenje kože na posameznih mestih – na obrazu, dlesnih in prsih, pogosteje pri temnejši koži. Izhaja iz preostalega delovanja na MC1R. Odvisno je od odmerka in ne izgine vedno.
Opisane interakcije: z zaviralci PDE5 (oba učinka na žile se seštevata), z alkoholom (več slabosti in omotice), z zdravili za krvni tlak (nepredvidljivo delovanje). PT-141 upočasni praznjenje želodca in zato upočasni absorpcijo snovi, zaužitih peroralno ob istem času.
Splošna omejitev spojin v tej kategoriji je odsotnost dolgotrajnih nadzorovanih študij pri ljudeh. Razpoložljive informacije opisujejo mehanizem in kratkoročna opažanja, ne pa varnostnega profila pri dolgotrajni uporabi.
Izdelek je namenjen izključno za raziskovalne namene. Ni živilo, prehransko dopolnilo ali zdravilo in ni namenjen za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje bolezni.